Vitanje je kraj, ki leži sredi treh hribovij severovzhodne Slovenije. Ugnezden med bujnimi gozdovi in hribovskimi kmetijami, obdan s pašniki ter prepreden z naravnimi in s kulturnimi znamenitostmi je bil predvidoma prvič poseljen že v antičnem času.

Takrat je tukaj stala rimska naselbina, pomembna prometna postojanka v regiji. Vitanje se v pisnih virih prvič omenja pred več kot 700 leti. Staro trško jedro je dobilo trške pravice leta 1306 in sočasno seveda tudi svoj naziv: trg ali tedaj nemško – Markt. Značilna osrednja zgradba trga je škofijski dvorec ali kar graščina, srednjeveški upravni sedež tukajšnje gospoščine – pozneje meščanstva. Danes se uporablja za uradne prostore vitanjske občinske uprave, županovega urada, krajevne knjižnice in spominskega središča, posvečenega Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju vesoljskih poletov. 		Obstaja več dokazov o bogati zgodovini Vitanja. Gotska župnijska cerkev, neoklasicistična romarska cerkev na osrednjem griču, Hriberci, na vzpetinah okoli starega trškega jedra pa razvaline dveh gradov iz romansko-gotske dobe.

Danes je Vitanje umirjen kraj s pripadajočimi vasmi (zaselki), ki premore nekaj manjših tovarn, kmetij in specializirano, večinoma obrtniško usmerjeno drobno gospodarstvo. Prav tako s svojimi dobro ohranjenimi naravnimi viri ponuja dragocen vir pitne vode širšemu območju. Ena vidnejših, globalno pomembnih privlačnosti sodobnega Vitanja je širjenje zavesti o Hermanu Potočniku Noordungu, neprestano razvijanje njegovih zamisli v sedanjosti in nenazadnje – KSEVT kot povsem novo in rastoče polje človeškega znanja in védenja. 		 
"Da! Noordungovo bivalno kolo je bilo uporabljeno v filmu 2001: Odiseja v vesolju. Njegovo idejo je predelal von Braun. Leta sem sodeloval z njim in vem, kako dobro je poznal Noordungovo delo. Prevzel je geostacionarni satelit, ga podvojil in tega ste kasneje videli v Odiseji."

Frederick I. Ordway III
raziskovalec vesoljske tehnologije in tehnični svetovalec pri filmu 2001: Odiseja v vesolju 		"Potočnik je bil prvi arhitekt za vesolje."

dr. Tanja N. Želnina
zgodovinarka kozmonavtike, Državni ruski muzej kozmonavtike K. E. Ciolkovskega, Kaluga, Ruska federacija, in Muzej Hermanna Obertha, Feucht, ZR Nemčija